V četrtek, 14. marca 2024 ob 19.00 vabljeni v Cirkulacijo 2, podhod Ajdovščina Ljubljana na svečano otvoritev velike pregledne večmedijske kiparske razstave

Tomaž Kolarič: DIALOŠKOST IN EMPATIČNOST

Ključne besede pri Kolaričevem umetniškem pristopu so: gibljivost, gestualnost (t.i. dripping, taljenje materije), teleskopiranje (iz svitka v objekt), ritem in melodika. To velja tako za figuraliko plastik, kot tudi za njegov pristop pri fotografiji in risbi (D. Mahnič: “risba je razkošna v elementarni gestualnosti”). Besednjak umetniških del je Kolaričev, interpretacija pa je stvar vseh sodelujočih. Na ta način se vzpostavlja dialog večih generacij. Na nek način oče in sinovi.

Soavtorska skupina: Dominik Mahnič, Boštjan Čadež, Stefan Doepner, Marko Batista, Simon Svetlik in Borut Savski.

Razstava bo odprta do 14. aprila 2024 vsak delavnik med 16.00 in 19.00.

Vodstva po razstavi:
– sreda, 20. marec 2024 ob 17.00
– sreda, 27. marec 2024 ob 17.00
– sreda, 3. april 2024 ob 17.00

–nedelja, 14. april 2024 ob 17.00

Zatvoritveni dogodek:
– nedelja, 14. april ob 19.00

Foto: Smiljan Šiška

Izbor kiparja Tomaža Kolariča za osrednjo umetniško osebnost enomesečne razstave v Cirkulaciji 2 ni naključen. Kolarič aktivno spremlja dejavnosti Cirkulacije 2 od leta 2008 dalje. V primeru pregledne razstave se zgolj zgodovinskemu pogledu izmaknemo na način medgeneracijskega sodelovanja treh avtorjev. Besednjak umetniških del je Kolaričev, interpretacija pa je stvar vseh.

Pri Kolariču so pomembne njegove povezovalne spretnosti, ki jih je pri svojem interdisciplinarnem delovanju v polju umetnosti tudi vseskozi povnanjal – bodisi pri njegovih umetniških artefaktih, kot tudi v povezovanju umetnikov v socialne skupke – začasne skupine. Tokratni sodelovalni skupek bo osredotočen na kreiranje pregledne razstave statične in dinamične figuralike, ter fotografije in risbe, dodani pa bodo sodobni ojačevalci pogledov. Pomembna je kiparjeva želja, da se razstava vsebinsko vpne v komentiranje aktualnega svetovno-političnega trenutka, zato tudi naslov razstave Dialoškost in empatičnost – kot dva principa, ki v današnjem svetu močno manjkata.

Kot svoj vzor Kolarič omeni francoskega umetnika Ivesa Kleina. ki združuje pojme minimalizma, umetniškega performensa, nove realnosti in pop-arta. Morda prav tako živa umetnost. Kipar Kolarič že davno uporabi besedo multimedija, ki pomeni rudimentarno hkratnost večih umetniških medijev. Pri teh pristopih v živo (“happeningih”) za oris doživljanega občutka uporabi besedo hkratnost, kar pomeni sobivanje različnih gledalčevih pogledov. Osnova je dialog, kar najprej pomeni razumevanja drug drugega – in nato usklajeni dogovor.

Tomaž Kolarič
rojen leta 1952 v Ljubljani, je najprej študiral arhitekturo. Med letoma 1975 in 1979 kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kiparsko specialko je delal pri prof. Slavku Tihcu. Sodeloval je na preko 60 razstavah v Sloveniji, Jugoslaviji in po svetu. Do leta 2006 je redno sodeloval na razstavah. Njegova posebnost so lahki kipi: male plastike. Figuralika, ki se izvije iz diktata monumentalnosti in se prek lažjih materialov (kovinske mreže, kovinski svitki in papir) na drugačen način vpenja v prostor. Pogosto so skulpture gibljive – mobili. Lahkost in odzivnost materialov se tako približa dihu in celo zvoku (“ritem in melodija”). Kolariča je vseskozi vodila misel. Razmislek o naravi sveta in življenja.

Kolarič aktivno spremlja dejavnosti Cirkulacije 2 od leta 2008 dalje, ko je organiziral konceptualno zelo določujoč dogodek z naslovom Taljenje umetnosti v dogodek. Njegovi kipi so bili tedaj teleskopski rogovi, ki so po splavu na Ljubljanici pritrobili do prostora Cirkulacije 2 v nekdanji tovarni Rog. Na njih so igrali študentje Akademije za glasbo. Ta primer samoumevne razširitve koncepta umetniškega prostora izven običajnih okvirjev forme in okolja je tipičen način živega umetniškega delovanja. Seveda se tak dogodek brez pompoznih javnih opominov ne vpiše v zgodovino umetnosti, takšen netipičen umetnik pa lahko ostane dejaven celo življenje, a njegovo delo ostane brez tipičnih mejnikov, kot so samostojne razstave v nacionalno pomembnih galerijah. Tak umetnik v zavesti kolegov sodi v tisto skupino posameznikov, za katere se ve, da so bili vseskozi dejavni in kvalitetni, a ostajajo na nacionalnem simbolnem tržišču manj prisotni. Takšni načini delovanja, ki izhajajo iz umetniškega hotenja, ne pa iz kariernih motivov, so tudi princip Cirkulacije 2. To sicer imenujemo živa umetnost.

Pri prepoznavanju predhodnikov Cirkulacije 2 se pojavi tudi osebnost Tomaža Kolariča. Pred leti je Neven Korda v zrelih letih zaključeval svoj študij in naredil raziskavo o neposrednih predhodnikih Diska FV112/15. Ta j nastal leta 1981 na osnovi diska Študent, ki ga je aktivirala študentska organizacija Forum, v okviru katerega je bil tik pred tem zelo aktiven tudi Tomaž Kolarič. V okviru tega slabo zgodovinjenega obdobja so tudi imena kot: Dušan Pirih Hup, Jani Osojnik, Iztok Osojnik, pa Smiljan Šiška in drugi. Ti so se v nadaljevanju vseeno individualno bolje pozicionirali – ko so zapustili skupinske dinamike. Prav gotovo pa iz njihovega kroga izhaja za Cirkulacijo 2 zelo pomembna referenca: Hidrogizma – stroj na vodo, ki je kolektivno igrani zvočni instrument – dejansko pa kiparjenje z ljudmi in zvokom. Tako kot cirkulacijski Stroj za izboljšanje sveta je poln metaforike. Naš citat iz leta 2010: Platforma je umetniško delo. Moderna galerija je po 25 letih – leta 2004 – sicer predstavila ponovno sestavljeno Hidrogizmo, vendar je neposredno nanašanje aktualne žive scene na to stvaritev umanjkalo. Cirkulacija 2 s pričujočo razstavo to pomanjkljivost deloma odpravlja in se simbolno postavlja kot reprezentanta te umetniške smeri, ki razglaša enakovredno sodelovanje avtorjev za pomembno umetniško premiso.

Produkcija: Cirkulacija 2

Sofinanciranje: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Povezava na video prispevek: https://youtu.be/yyBRRDu5Wn8?si=ilXmoo5uNgpGNNgJ