Cirkulacija 2: Platforma za totalno umetnost, serija totalnih dogodkov

Iniciativa Cirkulacija 2 je po nemajhnih naporih uspela pridobiti del sredstev za načrtovani niz dejavnosti, s katerimi bi se želeli približati idealu rednega – neprenehnega delovanja, ki edino lahko preseže prostočasno – ljubiteljsko ukvarjanje z umetnostjo in morda pomeni – za udeležene – dovolj pogosto neposredno izkušnjo žive umetnosti, da tak pristop začutijo kot edini možni način resnega delovanja na področju umetnosti.

Spodnje besedilo je opis projekta, kot smo ga predstavili komisiji za intermedijsko umetnost Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Komisija sprva projekt ni resno obravnavala – šele po naši pritožbi in degradaciji vrednosti projekta za faktor pet (z naše strani), je bilo prošnji za sofinanciranje projekta ugodeno. Na ta način lahko ob sofinanciranju iz drugih virov in predvsem naših lastnih obsesij in virov izvedemo v naslenjih letih po tri zgoščene projekte letno.

Večletna produkcija Cirkulacije 2 predstavlja enotno serijo zgoščenih intermedijskih dogodkov na način večplastne platforme. To pomeni neprekinjeno linijo rednega (so)delovanja v lokalnem mikro-prostoru – ter priprav in progresivnih izvedb precejšnjega števila sorodno koncipiranih zgoščenih, a izjemno heterogenih dogodkov. V različnih okoljih se večdnevno dogajanje realizira z različnimi dodatnimi lokalnimi ali mednarodnimi posamezniki in/ali skupinami – kot del razširjene skupine avtorjev/ udeležencev. Tak pristop imenujemo „totalni dogodek“ ali kar „totalna umetnost“. Menimo, da je mogoče le na način kreiranja rednega in progresivnega procesa, ter v največji meri neposredno iz prakse, črpati podatke o dobrih ali slabih pristopih in vključiti spremembe in dodatne rešitve – takoj nazaj v prakso.

Opomba: v zadnjem času se pogosto uporablja beseda totalno za kontekste, kjer bi bilo bolje uporabljati besedo totalitarno. Praviloma gre torej za rabo v negativnem pomenu, kot npr. “totalna institucija”, itd., kjer se predvideva, da ni dopuščenega nobenega praznega, nedefiniranega – vmesnega prostora – torej, da je delovanje popolnoma polno, vseobsegajoče, brez lukenj v sistemu in celo vsemogočno. Torej kafkovski ali foucaultovski pogled. Za nas je zanimiva tista raba besede totalno, kot je to recimo totalni pogled – torej široki kot gledanja skozi objektiv posameznika. Tudi se misli predvsem pogled posameznika, ki je udeležen. Polnost v tem smislu je tudi večplastnost in torej tudi sočasnost (pogledov, mišljenj, delovanj, smislov, znanj,…).

Zanima nas zagotovitev pogojev za stabilno delovanje platforme Cirkulacija 2 v daljšem časovnem obdobju, zato nameravamo vzporedno poskrbeti za dodatna (tudi mednarodna) sredstva za konkretnejše vidike produkcij in/ali za dodatna sredstva za najem ustreznega prostora.

V štiriletnem obdobju nameravamo zagotoviti pogoje za delovanje v dveh tesno povezanih smereh:

Vzpostavitev ustreznega prostora/ hiše umetnikov:

1. Vzpostavitev dejavnega interdisciplinarnega tehnološkega prostora/ delavnice/ laboratorija, ki bi bil tudi prostor javnih predstavitev in debat – torej hiša umetnikov. Fizična platforma je oblikovana po potrebah sodelujočih umetnikov: tako za projekte v sklopu platforme Cirkulacija 2, kot tudi za individualne projekte sodelujočih avtorjev. Laboratorijska situacija delavnice pomeni tudi možnost sodelovanj z drugimi organizacijami ali posamezniki pri produkciji njihovih del (galerija Kapelica, drugi umetniki in organizacije).

Opomba: Doslej odobrena sredstva niso namenjena za najem in delovanje prostora, zato iščemo poti drugje.

2. Mobilnost platforme / organizacija in izvedba samostojnih dogodkov in dogodkov v sklopu širših festivalov:

Priprave in izvajanje serije progresivno povezanih dogodkov, s katerimi bi skušali definirati nekaj, kar nekateri imenujemo „totalni“ dogodek – poseben način večplastnega, modularnega, prepletenega umetniškega dogajanja, ki nastaja sočasno izpod rok več sodelujočih avtorjev. Gre za način delovanja, ko se kombinacija različnih individualnih pristopov in pogledov sestavi v časovno sobivajočo vsebinsko platformo. Komunikacija. V praksi so glavni stroški predvsem potni stroški in stroški bivanja udeležencev za neposredno prisotnost na dogodkovnih lokacijah.

Pri predvidenih treh zgoščenih večdnevnih dogodkih letno (v štiriletnem obdobju torej skupaj 12 večdnevnih gostovanj) v največji meri sodelujemo z drugimi organizacijami (galerija Alkatraz, festival Sajeta, festival PixelPoint, festival MFRU, mednarodne lokacije).

Poleg tega predvidevamo tudi redno javno delovanje v matičnem prostoru v Ljubljani – različni enodnevni vsebinski sklopi, ki se dogajajo na približno vsakih 14 dni. Skupaj torej okoli 80 dogodkov. V letu 2008 smo v sedanjem prostoru Cirkulacije 2 v nekdanji tovarni Rog to dinamiko tudi uspešno vzdrževali.

Opomba: Zaradi omejenih sredstev smo ta način redne mikro-produkcije reducirali.

Oba sklopa – fizična in vsebinska platforma – v svoji progresivni dramaturgiji razpetosti v času dobita smisel kot praktični učni proces civiliziranega družbenega obnašanja – sodelovanja, kar sicer ni ravno lastnost lokalnega okolja. Doslej so se v Sloveniji podobni socialni eksperimenti praviloma vedno dogajali prav v polju umetnosti.

Redna sodelovanja, javna delovanja, progresivnost razvoja

Progresivnost razvoja je mogoče doseči le s poslovnim načrtom/ načrtom dela, ki predvideva redna delovanja, sodelovanja – v največji meri v javnem prostoru – preko celega leta, oziroma preko vsega časa obstoja platforme. Vse dejavnosti sodelujočih avtorjev naj bi se vršile v najetem fizičnem prostoru. Šele tako bi prostor postal živahen produkcijski prostor, kjer se rojevajo in udejanjajo ideje. Razvoj diskurza sodelovanj je isto kot razvoj diskurza komunikacije, ki mora potekati v javnem prostoru. To pomeni redne javne dejavnosti v sklopu mikro-prostora – intermedijske scene in fizične lokacije v Ljubljani.

Samoprodukcija in nujnost multi-funkcijskega prostora

Eden od dveh bistvenih pogojev za uspešnost tovrstne produkcije je zagotovitev ustreznega prostora, oziroma sredstev ali dela sredstev za najem ustreznega prostora, drugi pa je zagotovitev sredstev za izvedbo treh večdnevnih in vsebinsko zgoščenih mednarodnih produkcij letno (torej dvanajstih v štiriletnem obdobju) in večjega števila enodnevnih predstavitev ali tematik (20 na leto – 80 v štirih letih).

Omenjena pogoja omogočata smiselnost uporabe besede samoprodukcija, saj skupina sodelujočih umetnikov pri Cirkulaciji 2 potem ni življenjsko vezana na uporabo ali najem prostora ali datum vključenosti v programe drugih specializiranih organizacij, ampak lahko določa svojo dinamiko, ki je drugačna in večja od dinamike drugih inštitucij.

Ker je v Ljubljani zaslediti povečano željo po centralizaciji in specializaciji razstavnih prostorov, ki postajajo vedno bolj funkcionalni/ servilni glede na potrebe občanov obiskovalcev, ne pa na potrebe občanov ustvarjalcev, menimo, da je čas, da se uredi možnost obstoja fizičnih prostorov za umetniške skupine/ kolektive – kar se kaže skozi možnost delovanja „hiš umetnikov“ – prostorov, ki jih vodijo umetniki. Ne galeristi – in ne umetniki v vlogi galeristov.

Pomembno je torej ugotoviti, da v skupini v Cirkulaciji 2 sodelujočih avtorjev obstaja želja in možnost za obstoj vzporedne veje umetniške produkcije in predstavljanja, ki se napaja iz notranje potrebe umetnikov samih in je torej končno tudi finančno manj pogoltna.

Kljub vsemu pa na določenih področjih trčimo na realne cene, ki jih ni mogoče obiti. Najem prostora je eno od teh. Če bi bilo mogoče s pomočjo države ali s sodelovanjem z lokalnimi oblastmi v Ljubljani priti do kakšnih začasnih rešitev za štiriletno obdobje, bi bilo to izjemno ugodno.

Participatornost, soavtorstvo, konvencija

Eden od osnovnih idejnih motivov je praktično raziskovanje možnosti sodelovanj, sem torej sodi tudi redefinicija avtorstva – kadar gre za kolektivno kreacijo – kar je povezano prek izraza „odprta koda“ tudi s splošnim razumevanjem kode kot kodeksa – oziroma dogovorjenih pravil, tvorjenja zakona – konvencije. Konvencionalno torej ni nekaj samoumevno negativnega, ampak je nekaj dogovorjenega – in kot tako se lahko dogovori tudi malo drugače.

Na ravni kolektivov/ iniciativ/ participatornosti/ sodelovanj je bilo v Sloveniji v preteklosti precej konceptualnih poskusov. Značilno se zdi, da so ves čas potekali večinoma v polju umetniškega izraza. V literaturi od konca šestdesetih let zasledimo šele v zadnjem času zgodovinjena imena iniciativ kot OHO, ŠKD Forum, Naši projekti, FV, itd. Značilno se tudi zdi, da noben od teh kolektivov nima v današnjem času neposrednega naslednika. Preživeli so le posamezniki – kot nekdanji sodelavci – umetniški osamelci – ki pa ne govorijo radi o teh stvareh. Bistveno bi bilo torej preseči generacijskost tega pojava – in to ne na način podjetništva.

V pomanjkanju drugih kolektivnih platform zato kot naslednika teh tradicij vidimo iniciativo Cirkulacija 2. Bolj precizno: Cirkulacija 2 je naslednica tistih kolektivnih poskusov, ki so se ukvarjali s horizontalnimi praksami socialnega obnašanja – manj pa je naslednica bolj podjetniško oblikovanih kasnejših kolektivov (NSK, Irwin). Razlika je v tem, da so prve iniciative gojile usmerjenost v proces, druge pa usmerjenost v produkt.

Zdi se nam pomembno, da se tovrstno družbeno (socialno) inteligentno obnašanje iztrga iz konteksta odraščanja in preraščanja ter uvrsti v polje izvengeneracijskih oblik normalne družbene prakse.

Interdisciplinarnost kot antidisciplinarnost/ antižanrskost; progresivnost razvoja

V svojih skupnih dejavnostih smo se usmerili v pripravo in izvedbo t.i. „totalnih dogodkov“, kar pomeni, da skušamo uporabiti vsa svoja znanja, vse svoje izraze, vsa razmišljanja in nekatera svoja obstoječa dela kot sklop kompatibilnih in/ali modularnih dejavnosti. Pri tem zlahka prehajamo med žanri in jih poljubno transformiramo, kar ima za bistveno posledico, da specifični umetniški izrazi postanejo nepomembni – zato govorimo tudi o anti-disciplinarnosti. Prav tako s posebno predanostjo ustvarjamo kolektivne kreativne situacije. Uvajamo nov princip – „sodelujočega umetnika“, za razliko od preživetega umetnika osamelca „geniusa loci-ja“, ali novodobnega samozadostnega umetnika-podjetnika.

V nekaj preteklih letih (od leta 2007 kot Cirkulacija 2, pred tem leta 2006 kot Vmesni prostori – festival Steirischer Herbst) smo progresivno širili svojo dejavnost, tako da smo v letu 2009 v produkciji KUD Trivia lahko izvedli zahteven enoletni projekt gostovanj Prototip 11, s katerim smo naredili pot od priprav do izvedbe, ki nas je vodila od gostovanja pri enotedenski seriji projektov XL v galeriji Kapelica ob 40. letnici Radia Študent (maja 2009; organizatorja Borut Savski in Bojan Andjelković), preko že tradicionalnega gostovanja z delavnicami in produkcijo na festivalu nove glasbe Sajeta na Sotočju pri Tolminu (julij 2009), do gostovanja v mednarodnem prostoru v prestižnem MedienKustLabor v KunstHaus Graz (november 2009; festival Netart Community Convention). Za zaključek leta v začetku decembra pa smo se predstavili še kot del pregledne razstave galerije Kapelica Arzenal / Depo v studiih Viba.

V preteklem letu (2009) smo se že v veliki meri približali ideji o „totalnem dogodku“, ki ni več le umetniški dogodek, ampak je razširjeni socialni dogodek – ki zaradi odprtosti definicije odpira horizonte. Seveda posejan z mnogimi sodobnimi umetniškimi izrazi in artefakti, ki vsi po vrsti sodijo v polje intermedijske umetnosti. Zaradi neponovljivosti vseh vključenih parametrov in zaradi želje po progresivnem razvoju pa je vsak dogodek enkraten – zato še vedno velja oznaka prototipske ali laboratorijske situacije.

Pomembna vzporedna aktivnost/ plast dejavnosti se tiče vpeljave, oziroma nadaljevanja in razširitve t.i. intermedijskih ali novomedijskih praks, ki se je nekoč tikala predvsem uporabe interneta kot socialnega prostora – prostora izmenjave – posredovalnega in zapisovalnega sredstva in neposrednih („real-time“) medijskih povezovanj dislociranih umetniških produkcijskih enot. Zdi se, da smo na tem področju ponovno med prvimi, ki skušamo reaktualizirati to utopično idejo, ki je nenadejano zamrznila pred dvanajstimi leti. Pri tem pa skušamo ta pristop razširiti na aktivno fizično okolje in fizični dogodek, saj je bil eden od razlogov za zamrtje teh dejavnosti prav neobstoj dejanskega fizičnega okolja.

S tem v zvezi in v zvezi s prej omenjeno hišo umetnikov, je pomembna tudi možnost delovnega gostovanja mednarodnih umetnikov – rezidenčne produkcije. Vendar to že ni stvar te prijave.

Nadaljnji koraki produkcije Cirkulacije 2 morajo slediti naslednjim osnovnim motivom razvoja:

– številčnosti neposredno udeleženih,
– mednarodnem profilu sodelujočih,
– večjem zavedanju sodelujočih o principih participatornosti,
– večji tehnološki dovršenosti in večji dovršenosti tehnik,
– širjenju eksperimentalnih pristopov,
– vključevanju novih sodobnih umetniških izrazov,
– arhiviranju – zgodovinopisju dogodkov,
– povečanem obveščanju javnosti in publiciranju naše produkcije,
– vzpostavitvi uspešnega sistema dolgoročnega sodelovanja med razširjenimi soudeleženimi (posamezniki in organizacijami) – lokalni in mednarodni networking,
– in še posebej: zagotavljanju dodatnih mednarodnih sredstev za različne vidike samoprodukcije in dolgoročni obstoj platforme .

Platforma Cirkulacija 2 kot del širših prireditev

Pri sodelovanjih v okviru širših prireditev (npr. festival Sajeta pri Tolminu, festival PixelPoint, festival MFRU, itd.), bi se skušali integrirati kot nekakšen soproducent – samoproducent, zato bi s svojo mednarodno socialno sfero postali sestavni programski del prireditve. Bistven pogoj za to je finančna neodvisnost od matične prireditve.

Platforma v vsej svoji pojavni širini (vsebine, artefakti, tehnologija, znanje, posredovanje vsebin, mediji, neposredno prisotni avtorji) potem postane eden od bolj zgoščenih delov vsake prireditve. Vse dejavnosti bodo zasnovane tako, da se bo možno vključiti med avtorje/ izvajalce/ sodelavce s prijavo ali s pozivom. Na ta način skušamo razširiti bazo neposredno udeleženih avtorjev – tudi mednarodno, kar bi moralo voditi do prihodnjih pogostejših gostovanj v mednarodnem prostoru.

Vodila pri produkciji platforme: Samomotivacija sodelujočih, avtorski projekti in soavtorstva

Sodelavci, ki so močneje integrirani v dejavnosti Cirkulacije 2 ali posebej povabljeni, vedno prevzamejo levji delež – predvsem kar se tiče omogočanja delovanja platforme. Praviloma se jim nameni honorar v skladu z njihovimi delovnimi vložki. Predpostavlja se, da so vsi sodelujoči osebno motivirani za take načine predstavitev. Finančna motivacija je povezana s časom in vložkom aktivnega sodelovanja – torej predvsem vezana na časovno komponento neposredne prisotnosti. Umetniških artefaktov ne vrednotimo. Prav tako ne delamo vrednostnih razlik med sodelujočimi avtorji – ne glede na njihov umetniški opus. Sodelujoči avtorji morajo sami poskrbeti za financiranje projektov, ki jih razvijajo ali predstavljajo v sklopu platforme Cirkulacije 2.

Vsa enakovredna sodelovanja, enakovredne improvizacije, predstavitve in performensi in njih elektronski zapisi/ arhivi, ki nastajajo v času dogodkov Cirkulacije 2, so soavtorska dela, ki jih soavtorjem ni mogoče odtujiti in do katerih imajo vsi sodelujoči avtorji enakovreden dostop.

Serija dvanajstih večdnevnih „totalnih“ mednarodnih produkcij

Pri vsakem večdnevnem dogodku/ gostovanju predvidevamo enakovredno sodelovanje razširjene mednarodne skupine avtorjev – skupaj najmanj šest in največ deset tesno povezanih posameznikov. Ostalih sodelujočih je sicer še okoli dvakrat več. Vsak nadaljnji dogodek mora predstavljati progresivni korak glede na prejšnjega in ne sme biti preprosto ponavljanje korakov.

V letu 2010:
– maj 2010: Cirkulacija 2 v galeriji Alkatraz – v produkciji galerije Alkatraz;
– julij 2010: Cirkulacija 2 na festivalu nove glasbe Sajeta pri Tolminu;
– december 2010: Cirkulacija 2 na festivalu PixelPoint v Novi Gorici;

Za naslednja leta dogovori še potekajo, zato spodnji spisek odraža le morebitne lokacije.

V letu 2011:
– pomladno ali poletno gostovanje: Cirkulacija 2 v Berlinu, Hamburgu (Westwerk; http://www.westwerk.org/Westwerk/who%26what.html)
– poletno gostovanje: Cirkulacija 2 na festivalu nove glasbe Sajeta pri Tolminu
– jesensko gostovanje: še odprto

V letu 2012:
pomladno gostovanje: Cirkulacija 2 na Mednarodnem festivalu računalniških umetnosti v Mariboru (se še dogovarjamo)
poletno gostovanje: Cirkulacija 2 na festivalu nove glasbe Sajeta pri Tolminu
jesensko gostovanje

V letu 2013:
pomladno gostovanje
poletno gostovanje: Cirkulacija 2 na festivalu nove glasbe Sajeta pri Tolminu
jesensko gostovanje

Eden od treh zgoščenih večdnevnih dogodkov letno bi praviloma potekal v Ljubljani.

Finančni vidiki platforme:

Sredstva za katera smo v prijavi zaprosili niso namenjena financiranju produkcij posameznikov, ampak prisotnosti posameznikov v okviru gostovanj. Posamezni sodelujoči projekti se morajo financirati posebej, platforma Cirkulacija 2 pa omogoča javni nastop ali predstavitev projekta v pravem kontekstu. Poleg tega je nujna finančna transparentnost pri udeležbi samostojno financiranih projektov, da se sredstva pridobljena za platformo lahko razporedijo čim bolj pravično.

Sredstva niso namenjena za nakup tehnične opreme, če ne gre za zelo osnovne potrebe adaptacije prostora ali za skupni potrošni material. Vodilo Cirkulacije 2 kot modularne taktične enote je, da tehnična sredstva po potrebi v platformo prinesejo sodelujoči posamezniki, kar se šteje kot njihov samoumevni vložek. Na ta način onemogočimo, da bi platforma prehitro postala le še ena od zaspanih inštitucij.

Sodelovanja s partnerskimi organizacijami potekajo po podobnih principih vložkov sodelujočih organizacij – najprej na način vsebinskih koprodukcij. V podstati pa morajo biti seveda zagotovljeni samostojni finančni deleži sodelujočih organizacij.

Finančne ocene

Za izvedbo treh enotedenskih dogodkov / gostovanj na leto bi za vsakega potrebovali sredstva v višini 4.000 eur – torej letno 12.000 eur. Pri tem so stroški glede na lokacije različni. Mednarodna gostovanja so po pravilu nekajkrat dražja od lokalnih, zato lahko npr. enotedensko gostovanje na festivalu Sajeta pri Tolminu stane okoli 1.500 do 2.000 eur, enotedensko gostovanje v tujini pa blizu 5.000 eur – to pomeni predvsem potne stroške in stroške bivanja. Predvidena cena enotedenske akcije v Ljubljani je okoli 3.000 eur, kar je minimum – s pomočjo koprodukcije je možno doseči budget okoli 4.000 eur, kar je že normalno.

Opomba: Projekt treh enotedenskih dogodkov letno je bil v fazi dogovarjanja z MZK prevrednoten na 10.000 eur, kar pomeni 5.000 eur sofinanciranja z njihove strani in 5.000 eur financiranja iz lastnih sredstev ali iz drugih virov. Preostali vidiki delovanja niso bili sprejeti, zato so bili iz pogodbe o sofinanciranju umaknjeni.

Za kompletnost projekta bi morali iz drugih virov poskrbeti za najem delno industrijskega prostora / delavnice v izmeri okoli 100 m2 bi bilo predvidoma treba plačevati okoli 1.000 eur mesečno, kar je okoli 12.000 eur letno. Prostor iščemo v Ljubljani – nekje v višini obvoznice, kjer so cene nekaj nižje. Pri tem upamo na kooperativnost Mestne občine Ljubljana. Za stroške elektrike, vode in ogrevanja, bi morali mesečno plačevati okoli 300 eur, torej na leto 3.600 eur.

Zaradi kompletne slike naših bojev z mlini na veter je spodaj še besedilo pritožbe
*************************************************

Projekt: Cirkulacija 2: platforma za totalno umetnost

Zadeva: Pritožba na sklep komisije za razpis VP_2010_2013 z dne 7. 4. 2010

Sklep komisije smo prejeli na pošti v soboto, 10. aprila

Spoštovani,

ker imamo resne pomisleke na odločitve komisije glede našega projekta, smo se odločili komisijine izjave pokomentirati. V prvi vrsti seveda to velja za usodno napako neprepoznanja projekta kot štiriletnega projekta, kar je celo botrovalo, da je bil projekt neocenjen in prenešen med enoletne projekte. Poleg tega tudi pri komisijinem mnenju o projektu Platforma Cirkulacija 2 opažam površnost obravnavanja predloga in spet poenostavljene pred-sodbe, ki niso dostojne komisije, ki je strokovna.

Projekt, kot je opisan v predlogu, je naravno nadaljevanje podobnih projektov v preteklosti. Ker ni niti posamezen projekt, niti kako drugače posebej identificiran ali sam v sebi zaključen, se imenuje platforma. Za platformo tudi velja, da je delovišče mnogih. Projekt je zavezan razvoju in ne začetku in zaključku. Začetek se je namreč zgodil že pred leti. Čeprav se to morda ne sklada s spektrom razumevanj razpisnih pogojev s strani članov in članic komisije, pa je to projekt, katerega čas je prav zdaj. Seveda smo trdno prepričani, da je skladen s katerim koli štiriletnim razpisom – tako tudi s tem (ki je sicer tudi edini nam dostopen).

Po našem mnenju je bila prijava Platforme Cirkulacija 2 na večletni projektni razpis edini smiselni način sofinanciranja projekta, ki gradi na razvijanju, torej procesualnosti, točno določene sfere umetniškega ustvarjanja, ki je imanentno intermedijska. Za ta način dela smo na podlagi večletnih izkušenj ugotovili, da mora imeti na letni ravni določeno število (tri) zahtevnih večdnevnih dogodkov, ki se jih aktivno udeleži večje število umetnikov (med 10 in 20). Po izkušnjah zadnjih let je vrednost takega zgoščenega projekta okoli 4.000 eur. Poleg tega pa mora obstajati tudi neprimerno bolj pogosta redna dejavnost manjše intenzitete. Pri tem sodeluje več različnih umetnikov – tu mislim nečlane, oziroma simpatizerje, ter občasne tuje goste – celo umetnike v rezidenci. Ampak vse to je podrobno opisano že v predlogu.

Ker pa gre za enotno linijo sosledja serije projektov v trajanju štirih let, pri katerih se mešajo sodelujoči in spreminjajo njihovi umetniški izrazi ter se na ravni platforminih aktivnosti korakoma napreduje iz projekta v projekt, ne vidimo, kako je mogoče projekt uvideti kako drugače kot večleten, razen če prijavljamo vsako leto isti projekt in mu dajemo le različne podnaslove: Cirkulacija 2 na festivalih Sajeta in PixelPoint, Cirkulacija 2 na festivalih MFRU, Sajeta in … itd.

Pri komisijinem branju se je izmaknila bistvena informacija, da dejavnosti niso omejene na Ljubljano, ampak da sta dva od intenzivnejših večdnevnih dogajanj predvidena drugje. V prilogi predlogu projekta so bila priložena potrdila petih soproducentov – galerij in festivalov (PixelPoint, MFRU, Galerija Kapelica, Galerija Alkatraz), od tega tudi iz tujine (ESC Graz). Preostale soproducente bi v naslednjih fazah zlahka pridobili, saj so tovrstni projekti v tem času aktualni.

Naša ugotovitev na podlagi večletnih izkušenj je, da brez rednega delovanja – na kratko: dela – in občasnih, vendar dovolj pogostih intenzivnih produkcij (tri na leto), ni pričakovati kvalitativnega pomika in spremembe v dojemanju naše vrste umetnosti. Pri tem ne mislim le internega kroga aktivnih akterjev – gre tudi in predvsem za dostopnost javnosti, za katero se verjetno strinjamo, da je v preteklosti v tej sferi umanjkala.

Projekt tudi temelji na več let starem razmišljanju, da bi okolje potrebovalo laboratorij, kjer se lahko vrši razvoj in izdelava prototipov, umetniških del in oblikuje konceptualni pogled v intermedijski umetnosti. Ta ne nemogoča želja – vključno z razširitvijo na organizacijo nujno potrebnih javnih predstavitvenih dejavnosti lahko imenujemo tudi center za sodobno umetnost, ali hiša umetnikov. Tega pri nas ni. Naj k temu dodam, da je imela komisija možnost odločitve za idealno neinstitucionalno (poceni) rešitev, ki bi jo sooblikovali najprimernejši posamezniki pri nas, vendar so očitno po njenem mnenju za to okolje primernejši socialistični vzorci institucionalnih centrov tipa Cankarjev dom, Kino Šiška, Kino Dvor, itd. Škoda.

Eden od temeljnih pogojev za projekt, kot smo ga zasnovali, je vzpostavitev produkcijskega prostora, ki šele omogoči redno delo in dejavnosti. Po mnenju komisije so stroški najema ustreznih prostorov previsoki (18.000 eur letno za okoli 100m2), vendar so to realni in preverljivi stroški, ki se tičejo cen najema na ustreznem tržišču. Seveda to ne pomeni, da ne bi skušali te stroške prilagoditi višini pridobljenih sredstev in seveda bi navezali stike z MOL, kar smo v predlogu tudi omenili. V primeru ugodno rešenega predloga projekta bi imeli z MOL tudi konkretna izhodišča za dogovore, ki se tičejo prostora. Tako kot se je komisija odločila, pa je projekt zapisan životarjenju.

Kljub prej in v predlogu projekta jasno povedani želji po njegovi družbeni vmeščenosti, pa je po mnenju komisije “projekt introvertiran in prej namenjen samim umetnikom, kot pa javnosti”. Vendar gre pri tej trditvi spet za izključujoče mnenje članov komisije, kjer introvertiranost ni najprej elaborirana. Ali pa mislite, da je predstavitev v galeriji kaj bolj množična? Gre pač za visoko umetnost in ne za popularno kulturo. Kljub temu se ne gremo ekskluzivizem ali artizem – le golote ne damo in predstave ne damo in se ne gremo konzumne kulture…

Pri našem projektu vedno zagotovimo, da je aktivno vključeno največje možno število akterjev, poleg tega uporabimo vsa sredstva za distribucije informacij, ki so na voljo. S povezovanjem umetniških praks z drugimi področji želimo vedno presegati omejenost na zgolj umetnike. Vendar je res, da vztrajamo na nekaterih intelektualnih kriterijih. Mnenje komisije o tem vprašanju je popolnoma napačno in je neprimerno bolj veljavno za vse druge obravnavane projekte, kot pa za Platformo Cirkulacija 2.

Ker komisija ugotavlja, da je v projekt vključeno večje število priznanih in uveljavljenih umetnikov, kar zagotavlja dobro izhodišče, je naravnost čudna zaključna misel komisije, da ostaja neprepričana.

Seveda predlagamo, da komisija svoje mnenje popravi in predloga projekt v sofinanciranje v višini okoli 15.000 eur na letni ravni – za štiri leta. Na ta način lahko navežemo pogovore z MOL glede prostorov in najdemo dodatna sredstva. Sicer pa naj se preda predlog kot prijavo na enoletni projektni razpis – skupaj s tem spisom. Da se ne bomo tudi tam soočali s podobnimi izključujočimi oznakami.

Borut Savski, zastopnik Cirkulacije 2

V Ljubljani, 16. april 2010

*************************************************

Komisija je na podlagi pritožbe odobrila sredstva v višini 5.000 eur na letni ravni, vrednost projekta pa smo potem družno reducirali na 10.000 eur – z upoštevanjem le enega od treh vsebinskih sklopov prvotnega predloga.