Duplerica: Boštjan Čadež “ROJ” in DivinaMimesis “AUTOBIOGRAPHICAL ANIMAL”
Published on December 26th, 2016
Ob zaključku leta vas še zadnjič vabimo na dvojni dogodek, na katerem bomo predstavili nov projekt Boštjana Čadeža – ROJ – in projekt kolektiva DivinaMimesis – AUTOBIOGRAPHICAL ANIMAL.
Obe predstavitvi bosta v sredo, 28. decembra 2016 ob 20.00 (oziroma ena za drugo) v prostorih Cirkulacije 2 v Tobačni Ljubljana.
B. Čadež: ROJ
Projekt Roj nadaljuje Čadeževo prakso izumljanja in razvoja lastne strojne in programske opreme, pri katerih avtor razvija vmesnike, v katerih se med računalnik in strojno opremo vmeša realnost fizičnega sveta. Rezultat teh so vedno izrazito organski, pa čeprav gre v osnovi predvsem za računalniško avtomatizirane oz. generativne avtonomne sisteme.
Čadeža tudi pri novem projektu zopet zanimajo predvsem prenosi povsem digitalno generiranih vsebin, rastrov, mrež, modelov, ki jih tvorijo matematično določeni parametri. Na podlagi teh vznikajo abstraktni vzorci in kompozicije, ki dajejo občutek organske naključnosti, a so v resnici plod (razmeroma preprostih) algoritmov, ki jih narekuje za to namensko napisan program. Gre torej za računalniško ustvarjene vsebine, ki seveda niso figurativne, temveč bi bilo njihovo referenčno ozadje kvečjemu iskati v modernističnem raziskovanju kompozicije in »zrnatosti« medija. Le da si medij, ki ga analiziramo tokrat, najprej šele ustvarjamo.
Tehnična skica:
V razmeroma zatemnjenem prostorju je nameščenih več vzporednih parov golih vodnikov (žic). V vsak par žic je vpet enostaven in lahek elektromotor z majhnim propelerjem. Na vsakemu od njih sveti LED. Motorji delujejo glede na električno napetost, da a se pomikajo navzgor in navzdol po žici. Zaradi vzgona, ki ga ustvarja njihovi propelerji se ti lahko dvigujejo, lebdijo ali spuščajo. Vrtenje propelerjev tvori brenčečo zvočno krajino.
DivinaMimesis: AUTOBIOGRAPHICAL ANIMAL
AUTOBIOGRAPHICAL ANIMAL je instalacijski organizem, zastavljen kot razstavitev otrokove zavesti v pokrajino in njegovo soočitev z avtomatizmi in brutalno vseprisotnostjo smisla. Soočitev s konceptom beleženja, puščanja sledi, ki je tista človeška specifika, v kateri prihaja do stika z odsotnim, z nečloveškim.
Kot novoletni ritual se formira tridnevno bivanje kolektiva DivinaMimesis v prostoru Cirkulacije 2; tam se soočijo sledi, ki jih je kolektiv kopičil skozi leto in fiksirajo v razpostavljen dialog.
Ni nekega sveta – je le zemljevid, ki govori: tudi ti si vključen. Neizprosnost obstoječega narekuje strukturam sveta, da vpadajo in določajo branje tudi tam, kjer je sled otroškega sveta najbolj občutljivo prisotna in najbolj razprta kot možnost.
Odsotnost, negativiteta, soočitev s prehodom in izničenjem nečesa, kar se je zdelo prisotno, je trenutek odprtja črne luknje, cirkulacije, v zavesti in telesu; v zaznavanju lastnega prehajanja za nov vogal krožnega štetja.
Performativna utopija: mar ne leži njen pomen v tem, da nam odkriva fantazmatske meje obstoječe resničnosti v čisti obliki, v tako imenovanih eksperimentalnih pogojih izničenja vsake zunanjosti in drugosti? – Namen te performativne izkušnje je izpostaviti gledalca njegovi težnji po beleženju. Presek svetov se dogaja v njem. Prenos pozicij opazovalca-opazovanega. Zavedati se nasilja, inherentnega konceptu narave, človeka, živali; inherentnega vsemu samoumevnemu. Med človekom in živaljo – je gledalec.
DivinaMimesis so Nika Erjavec, Andrej Koruza, Jan Krmelj, Katja Markič in Gašper Torkar.
Nastanek obeh projektov sofinancira Mestna občina Ljubljana (Odd. za kulturo).
