V četrtek, 5. septembra 2019 ob 21.00 v Cirkulaciji 2 | Tobačna Ljubljana

Performans Otsukisama je poklon najbolj specifičnemu organu na ženskem telesu, ekspresivna igra svetlobnih in zvočnih učinkov, telesnih premikov in obraznih grimas, manifestacija strašljivega, čudnega, ugodja in praznovanja. Je poklon genitalijam in njihovim izločkom, njihovi povezanosti s cikli in procesi, poklon ženskemu in telesnemu v različnih življenjskih obdobjih. Govori o tistem, kar se neredko smatra kot neprijetno in nečisto, celo nespodobno, v njem se prepletajo sluzi ali pomanjkanje sluzi, menstrualna kri, poželenje in naslada.

IvANKe so Iva Tratnik, Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki

V svojem delu umetnice kolektiva IvAnKe izhajajo iz svojih osebnih izkušenj in delo naslavljajo predvsem na aktualne tabuje. Prihajajo iz področja vizualne umetnosti, svoje izkušnje preoblikujejo v vizualni jezik in s pomočjo drugih čutov, kot so slušni, taktilni itd. gradijo pripoved. Različnost kulturnega dialoga se pogosto šteje za bistveno pri njihovem delu. V performansu se izrazijo na poetični pa vendar družbeno kritični način.

Prehajanje med mejami med Cirkulacijo in IvAnKami nas napeljuje na prehajanje meje med analognim in digitalnim, ženskim in moškim, organskim in anorganskim, kaosom in redom, čustvi in razumom, materialnim in duhovnim, dušo in duhom, človekom in umetno inteligenco, telesom in umom. Te meje niso jasne, tako kot telo lahko vidimo kot stroj, se stroji vedno bolj približujejo živim bitjem. Domače se prelevi v tuje (unheimlicheit). Meja je lahko rob, ki mu sledi prepad.

Kot izhodišče za Cirkulacijo je zelo primeren performens Outsukisama, ker smo imele tu največ poudarka na zvoku in to bi bila lahko osnova za našo in vašo predelavo, nadgradnjo.

Andreja Džakušič
Diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi magistrski študij. Izpopolnjevala se je na Vysoki Školi Vytvarnih Umeni v Bratislavi na Slovaškem in na Akademii Sztuk Pieknich v Krakovu na Poljskem. Leta 2004 je bila umetnica na delovnem obisku v Belfastu. Vpisana je v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture MK RS kot interdisciplinarna ustvarjalka sodobne umetnosti, performerka, intermedijska umetnica in pedagoginja. Uporablja različne medije: performans, fotografijo, video, interaktivno instalacijo, ukvarja se predvsem z družbeno angažirano umetnostjo, umetnostjo v javnem prostoru in skupnostno umetnostjo. Aktivno deluje v Društvu likovnih umetnikov Celje in soorganizira projekte (razstave, dogodke in festival umetniških akcij v javnem prostoru Vstop prost/Admission Free). Deluje v različnih kolektivih, kot so SIVA, Javna branja, Ivan, IvAnKe, idr. Živi in dela v Celju.

Keiko Miyazaki
Akademska slikarka. Rojena v Ehime, Japonska. Po končanem študiju na Northumbria University v Angliji (2003) se je preselila v Slovenijo, kjer je študij nadaljevala na ALU v Ljubljani (2004) in leta 2005 na Akademiji likovnih umetnosti v Krakowu. Danes živi in ustvarja v Preboldu pri Celju. Njeno delo temelji na opazovanju družbenih struktur, pomemben segment njenega ustvarjanja je komunikacija, ki vključuje povezovanje in sodelovanje s posamezniki iz neposrednega in širšega okolja. Za svoje delo je prejela nagrado Sakaide Art Grand Prix (1999, 2002), Cosmos Cable TV Award (2005) in nagrado Shikokuchuou City Award za kulturni prispevek. Razstavlja od leta 1998, med zadnjimi sta samostojna razstava Ženska v Galeriji Insula v Izoli (2017), Skrivne Želje v Galeriji Rački (2018), in Sveltobna gverila (2018), Pixxelpoint (2018).
http://www.keikomiyazaki.com

Iva Tratnik
Leta 2012 magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Raziskuje različne umetniške prakse, med njimi tekstilne kolaže, oljna in akrilna platna, skulpturo, risbo, instalacije in druge site-specific intervencije. Vzporedno se ukvarja tudi s performansom, kjer eksperimentira z glasom, gibom, masko. Deluje samostojno ali v začasnih kolektivih.

/English/

Otsukisama performance is a homage to the most specific organ of a woman’s body, an expressive play of light and sound effects, body movements and facial grimaces, a manifestation of the scary, strange, pleasure and celebration. It is a homage to the genitals and their secretions, their connection with the cycles and processes, a homage to the female and the corporeal at different stages of life. It speaks of what is often considered unpleasant and unclean, even obscene, in which mucus or a lack of mucus intertwine, menstrual blood, lust and delight.