V petek 1. oktobra 2021 ob 20.00 vabljeni v Cirkulacijo 2 | Podhod Ajdovščina Ljubljana na audiovizualni dialog Tatiane Kocmur in Boruta Savskega

 1,5 + Asinhronost

Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina 2, Ljubljana
Petek, 1. 10. 2021, ob 20.00

Audiovizualni dialog 1,5 + Asinhronost Tatiane Kocmur in Boruta Savskega prikazuje dva estetsko avtonomna kompozita in njun preplet / razplet. Na eni strani je komuniciranje dveh teles, ki z določenimi instrumenti izvajata repeticijo preprostih gibov in zvokov. Na drugi strani je računalniško generirana/ pervertirana podoba ( in zvok), ki se v razmerju do originala osamosvoji – bodisi kot enakovreden partner podobe obeh fizičnih teles, ali kot vedno bolj dominirajoča prisotnost posredovanega, ki kani vzpostaviti dominanco nad telesno prisotnim.

V času, ko se fizični svet zaradi omejitev ob izbruh pandemije v veliki večini prestavi v prenešeni / digitalni svet, se razdalje med telesi večajo – tako tudi potujitve ob pšosredovanju/ izmenjevanju informacij. Pri digitalnem komuniciranju na daljavo, kjer fizični telesi (ali več njih) nista prisotni v istem prostoru, se pojavi fenomen časovnega zamika zvoka in giba, ki je v osnovi disociacija / dislokacija – in pomeni odmik od telesa / fizičnosti / koherence misli, (materialnosti) sveta.

Sinhronost pojavnosti/ dejavnosti in njegove posledice, ki je lahko zvok, podoba ali kaj drugega, je v fizikalnem svetu na videz zagotovljena. Kadar so bližine med telesi majhne, in govorimo o fizičnosti oz. telesnosti, je sinhronosti ugodeno – premik povzroči zvok, opazovalec spremlja povsem koherentno podobo premikanja. V prenešenih svetovih (in predvsem v t.i. digitalnih) se koherenca v različnih stopnjah izgublja. Fizično telo izgublja povezavo s svojo podobo in/ali s svojimi komplementi. V prenešenem zvoku in podobi govorimo o latenci (zakasnitvi).

Asinhronosti (nasprotje sinhronosti), ki se zgodijo zaradi zakasnitve, se kažejo v vsakem koraku našega zaznavanja in komuniciranja z okolico (npr.: nezmožnost neposrednega reagiranja na dano situacijo, kar je lahko zaradi zavore strahu ali ponotranjene socializacije/ bontona). Trenutni čas fizične distance pa lahko vnaša nove oblike asinhronosti, saj je izolirani posameznik že disociirani posameznik – oddaljen je od drugih teles, ki mu ne vračajo neposrednega pogleda – da bi ga tako konkretizirala.

Umetnika izhajata prav iz izoliranega subjekta, ki v želji po bližini išče potencialne sogovorce in alternativne načine komuniciranja. Fizična podoba dveh osebkov, ki s pomočjo izbranih vzvodov/ instrumentov komunicirata, je postavljena ob lastno digitalno podobo. Dogajanje v prostoru je podvojeno. Ciklični tok komuniciranja v prostor vnaša več informacij in ustvari asinhrono razmerje dveh svetov. Kompleksna razmerja med telesoma (oz. več njih zaradi prisotnosti obiskovalk-cev) in digitalno podobo – gibi, vzvodi, instrumeti in zvoki – preizprašujejo smiselnost originalnosti dogodka – povezava med originalom in njegovim dvojnikom se zamegli. Nastaneta dve avtonomni celoti.

Foto: Nina Pernat

Delo je del projekta 1,5 + avtorice Tatiane Kocmur, ki obravnava zdajšnjo situacijo omejenega gibanje in neželjenega dotika, ki v svoji entiteti združuje osebne in kolektivne reflesije časa in ustvarja tri vizualne dialoge z različnimi umetniki. Vizualni dialogi so nastali z idejo in željo prepletanja različnih umetniških izrazov, izmenjevanju mnenj in ustvarjanju kreativnega diskurza, ki temelji na razmerju dveh teles – posameznice-ka in skupnosti, telesa in novih načinov sporazumevanja.

1,5 + Asinhronost je drugi dialog iz serije dogodkov združenih v projektu 1,5 +. Prva dva dogodka sta bila izvedena v sodelovanju z MGLC Švicarijo in s Športnim Društvom Tabor. Slednji in tudi zadnji bo prikazan v prostoru Hupa Brajdič Produkcije v podhodu Ajdovščine. Umetnica s projektom povezuje vizualni jezik s performativnostjo in gibom, različna prizorišča in umetniške skupnosti ter mesto z naravo.

Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
V sodelovanju s: Cirkulacijo 2, ki jo sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Tatiana Kocmur (1992) je vizualna umetnica, ki živi in dela v Sloveniji. V svoji praksi deluje na prehodu med likovno in performativno umetnostjo. Od leta 2017 ustvarja z Lizo Šimenc v tandemu Kresnička. Poleg avtorskih del je opravljala organizacijska in kuratorska dela (kreativno stanovanje PRMEJDUŠ, Galerija Zelenica). Je soustanoviteljica platforme TRANSLACIJA/TRASLACIÓN. Leta 2015 je kot slikarka diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2020 je v isti ustanovi zaključila podiplomski študij slikarstva z magistrskim delom Telesna instalacija – med performansom in objektom. Od leta 2013 sodeluje na različnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. V letu 2021 je štipendistka Ministrstva za kulturo RS.

Borut Savski (1960) je intermedijski umetnik, ki daje velik poudarek zvoku – ob sočasni uporabi tehničnih rešitev za nevsakdanje instrumente in avtonomne zvočne in vizualne strukture/ skulpture. S tem so tesno povezane mikrosocialne situacije, v katere vstopa in/ali jih kreira. Osnovni pristop je na ravni metafor – točk, kjer se zgodijo prenosi/ prevodi pomenov/ motivov/ motivacij med različnimi diskuzivnimi polji. Umetniška produkcija je vseskozi vzporedna in prepletena z drugo produkcijo. Tehnologija, programiranje, glasba, pogled na družbo. Trenutno preokupacija s taktilnimi vmesniki in interaktivno generiranim videom / zvokom/ glasbo. Različna in številna sodelovanja, organizacije in soorganizacije dogodkov/ festivalov. Veliko dela v programu Cirkulacije 2, kjer se udejanja koncept sodelovalne raziskovalne in eksperimentalne umetnosti in predvsem post-disciplinarne umetnosti – kjer umetniki suvereno posegajo in družijo vse sfere umetnosti.