Benefit za Boštjana Leskovška – pionirja umetnosti zvoka in poezije po pošti
Published on May 10th, 2024V petek, 10.maja 2024 od 17.00 dalje vabimo v Cirkulacijo 2, podhod Ajdovščina Ljubljana, na empatično-altruistični popoldan & večer z namenom pridobivanja sredstev za kritje stroškov rednih obiskov Boštjana Leskovška
Benefit za pionirja umetnosti zvoka in poezije po pošti
dobrodelni dogodek za ustanovnega člana Cirkulacije 2 Boštjana Leskovška, katerega prerani odhod iz naše sredine je zakrivila Alzheimerjeva bolezen (-> Wikipedia). Upamo tudi na njegovo udeležbo! Večer bo hkrati tudi naselitev razstave Urške Savič Teritoriji vračanja.
Razstavljeni bodo vsi mali synthi velikega Boštjana, ki je bil svoj čas pravi zbiralec najbolj nenavadnih domislic na tem področju! Nekateri bodo uporabljeni v večernem kulturnoumetniškem programu.
Sodelovali bomo: Iva Tratnik, Ksenija Čerče, Andrej Lutman, Simon Svetlik, Borut Savski, Vlado Repnik, Stefan Doepner, Tatiana Kocmur, Marko Batista, Marko Košnik, Urška Savič, Glitch trigger, Dominik Mahnič, Sanja Simić, Majda Gregorič – in vsi ostali…
Boštjan Leskovšek / foto in instalacija Miha Koron
Boštjan Leskovšek, rojen 1965 v Ljubljani, je zvočni umetnik in poet ter soustanovitelj gibanja POPOPO (POezija PO POšti) med letoma 1996 – 2001. V tem času preko petdeset nastopov (hapeningov, zvočna poezija in dopisno ustvarjanje pesmi). V letu 2006 izide pesniška zbirka Drža Va. Sodelovanje na Vmesnih prostorih/Intermediate Spaces 2006/07 galerija ESC Graz in Galerija Kapelica; inštalacija in dogodek (Zvočne kopeli). Navdušenec nad tehnologijo, znanostjo, filozofijo in sodobno umetnostjo – kar združim = družim v iniciativi Cirkulacija 2 od leta 2007. Projekt NanoŠmano, ustvarjanje z znanstveniki in umetniki v produkciji galerije Kapelica (2010-12). Izdane plošče pri Trivia Records: Narava potrpežljivosti 2007, Puščava realnega 2008, VesOlje 2003/10, Cirkulacija 2 in Bogdana Herman 2009, Vmesni Prostori 2009, XL Experiment, Ves Olje, Površina Dogodka 2010 (vse na http://www.3via.org/records/). Skupinsko in avtorsko je sodeloval pri vseh projektih Cirkulacije 2, katere soustanovitelj je.
https://www.instagram.com/jokel11/
https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=143&clanek=363
Medijski zapisi:
Žiga Pucelj: Pluralnost zvočnih motivik – SIGIC 2013
https://www.sigic.si/pluralnost-zvocnih-motivik.html
Tridnevni festival Mini festival Zvok organizma – Organizem zvoka je z nastopom zaokrožil Boštjan Leskovšek z zelo močno zvočno podobo, osnovano na vzporednem toku in srečevanju, izničevanju in metamorfozi identičnih signalov. Njegovo digitalno-analogno tehnično zastavitev v mojih očeh najbolj zaznamuje velika kompleksnost, ko elektronske zvočnosti pridobivajo lastnosti nepredvidljivega okoljskega zvoka, Leskovšek pa to kompleksnost še poudarja z vzporedno uporabo dolgih terenskih zajemov. Boštjan je tisti član Cirkulacije 2, za katerega se zdi, da se na svojih nastopih z zvokom ukvarja v najčistejši obliki, z najmanj konceptualne nadstavbe ali temeljev…
Goran Kompoš recenzira nastopa Boštjana Leskovška in Felixa Thorna na festivalu Sonica 2009 – Radio Študent
https://old.radiostudent.si/article.php?sid=19650
Leskovška, sicer člana skupine Cirkulacija 2, običajno ni moč zaslediti v koncertnem kontekstu, a tokrat je kljub skopo odmerjenim dvajsetim minutam pokazal, da mu tudi ta forma ni tuja. Sestavil je enovit kos na preseku drona in hrupa, s katerim je potrdil reklo; “dovolj dolgo in dovolj glasno delaj hrup, pa se bodo v njem prej ali slej odprle harmonične, melodične in ritmične strukture”. Dinamičen, na sub basih sloneč, osredotočen zvočni tok je Leskovšek preko oscilatorjev in povratnega zankanja v celoti generiral v živo, s tem pa ni le ubežal običajni laptopaški togosti, pač pa je spretno izkoristil prednosti spontanosti in ustvarjanja v realnem času. Tu bi lahko povlekli nekatere vzporednice z dvojcem Orton, a tam kjer Lednik in Tasič kreneta v retro prebiranja, Leskovšek sledi sodobnejšim hrupnim smernicam, dasiravno se sam nerad glasbeno opredeljuje…
ROR manifest
Materialnost ROR-a se spominja prvih neartikuliranih, momljajočih glasov, čisto orgelskih zvokov, ki izvirajo iz notranjosti telesa. Ta spomin je poln dogodkov v psihosocialnih razmerah v času in prostoru. Njena vezava so odzivi mesa na razmišljanje stroja. Hierarhija mišljenja in strojnost življenja sta okupacija in boj primarnega izvora ROR-a.
Jezik je na preizkušnji s čudeži čutnosti ob eksperimentiranju z zvoki vsakdanje banalnosti. Zvočna poezija postane samorefleksivna oglaševalska znamka, ludistična do te mere, da je temelj izražanja in s tem edina pristna svoboda. Arhaična igra prikazovanja in branja nagovarja artikuliranega simulanta/poslušalca preko zvočnikov (grlo, mikrofon, ojačevalec, zvočniki). Rezultat te generativnosti sta zavrnitev in upor. Konture sistema postanejo jasne in ostre.
Naivna brezmejnost jezika je gospodovalno ujeta v neskončno zanko. A ker ROR poudarja kontingenco bistvenega pomena v izrazu, naj bo to prej ali zdaj, je ločen od jezika z zvokom. Ločitev je nujna zahteva situacije. Je liminalni prostor, ki je kontingenten in nedoločljiv. Je dogodek in resnica hkrati. Deklaracija za zvok odpira prostor zaznave. Osvobaja telesno čutnost v razmišljanju o stroju.
V ROR-u je stroj računalnik, mikrofon, steklenica, mešalnik, plastična cev … telo so ušesa, usta, oči, koža … Med telesom in strojem obstaja razcep, ki ju oba paradoksalno združuje v osvoboditvi strukturne determinacije. . Ta izhaja iz razmerja spremenljivost/minljivost, kar vodi v konflikte, tako osebne kot socialne. Dezintegracija, vedno aktivno slišana, je neizprosno svobodna, če je seveda subjekt voljan raziskovati neznano.
Družba zadovoljstva in soglasja je pripeljala ROR-a in ljudi do odsotnih opazovalcev sveta v varnostna območja standardov, pravil, poenotenja. Tako je ROR prek reakcije simptom – motnja. Uporabljeni viri so komercialna glasbena programska oprema, idealna za manipulacijo. Omogoča obvladovanje sebe in drugih. Podoben je izobraževalnim sistemom in ima svoje vrednote. Zaradi tega človek postane poslušen, upogljiv in zainteresiran suženj. Vse to velja, če sledite navodilom usposobljenih (dobre kreativne osebe) ali priloženih (kreativnih oseb, ki želijo BITI dobre).
ROR se loteva programske opreme na enak način kot delavci v času industrijske revolucije, ko so razbijali stroje, ludistično. Lomljenje proizvaja odličen zvok/hrup. Avantgardizem razbitja zrcala na naključne koščke in situacionističnega strmenja vanje predstavlja prvo krilo svobode znotraj izraza ROR. Tukaj ROR deluje kot otrok, ki razbije igračo samo zato, da jo lahko kasneje uporabi na drugačen način.
Ta drugačen način je – v primerjavi z otrokom – problematičen za ROR-a, ki odseva njegov zvok. Konflikti znotraj ROR-a spominjajo na konflikte v družbi. Skozi zvočno obdelavo – na katero nimamo vpliva, se sproži in teče sama – nastane nekaj začasnega, kar ima misleči stroj za napako motnjo ali pa izpad, kolaps. Sprosti se radikalnost in zdrsne neponovljiva sled resnice. Ko ni kolapsa, se sistem obnavlja in ponavljanje v času prehaja v zvočno monotonijo.
Sproži se reakcija od zunaj (diskurz), s katero poskuša subjekt artikulirati dogajanje v sosledje dogodkov in se sčasoma prepozna kot omejeno diskontinuirano in preide v osamljenost. Drugačnost se znotraj nje/njega pojavi kot razpad, kar je že njen/njegov pristni zvok.
Soodvisnost dejanj znotraj ROR-a se izmika interpretaciji in ta predstavitev je poskus analize trenutnega, ki se poskuša ograditi od predpostavk o tem, kaj in na kakšen način ROR je.
/Boštjan Leskovšek/
- Screenshot