20. – 27. april 2017: Alessandro Di Giampietro – Karkoli mislite da sem, prav tisto nisem | Whatever you think I am that is what i’m not / LIMBICO; performativno-prostorska instalacija/ situacija.

Estetika Alessandra Di Giampietra je izjemno intenzivna: močne kontrastne barve se vtisnejo na mrežnico, kar potegne za sabo občutke, čustva in telo.  Celovita atmosfera podobe, svetlobe, zvoka in teles draži opazovalca, da se vključi ali izključi. Verjetno edini način, da se aktivira otopelega sodobneža. Alessandro prostora ne zapre, ampak ga izoblikuje in povabi druge umetnike k naselitvi – animaciji. Zato postavitev ni enostavna razstava, ampak bolj svet notranjih organov. Mi pa eritrociti, levkociti (in kar je še teh bitij…).

Četrtek, 20.april ob 20.30 – Otvoritveni performativno-situacijski dogodek LIMBIČNO | LIMBICO

Sodelujejo: Jatun Risba, Mamourou Sawou, BALANS, Stefan Dopener, Boštjan Leskovšek, Dominik Mahnič

Oblika postavitev/ razstava/ predstava je multimedialna/ intermedijska postavitev z arhetipskimi prostori ustreznimi naslovu. Poseben prostor je namenjen neposredni telesnosti – za performativne intervencije, ki jih bo kar nekaj.

Poleg otvoritve še tri intervencije znotraj prostorskih in estetskih parametrov, ki jih določa LIMBICO:

Petek, 21. april ob 20.30: BALANS /alternative bunkerpop diy dronepop electronic experimental improvisation jam kraut lo-fi Ljubljana/
Balans kombinira hipnotični minimalizem z dozo veselja, kar ustvari izjemno intimno atmosfero. Brez dvoma nova underground relikvija. Balans ni duo, je samo balans.
glasba za njiju pomeni širši zvočni spekter, ki se ob vsaki priložnosti najde v novih interpretacijah in prilagoditi danemu prostoru. 

[whateveryouthinkiamthatiswhatimnot vs balans]
koncert in razstava v enem
obenem poslušaš in ogleduješ
si prostor ogromen
odmeva
zadeva možganska
je LIMBICO
je zvok
je vreča presenečenja

bandcamp: https://balans.bandcamp.com/
titubaš: https://www.youtube.com/watch?v=W3U8amDg9q8&index=2&list=PLoMK-mIEi8qStMHgShKhzvtFBC3qATOfd
Nastop na Radiu Študent 21.2.2017:
http://radiostudent.si/glasba/afterparty/duo-balans
Recenzija na RŠ:
http://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/balans

Torek, 25. april ob 20.30: Something is there today. NOT I
Not I je izruvana inkarnacija Boštjana Leskovška, ki si na ta način nadene masko, s katero vstopi v svet širši od njegovega (našega?) običajnega. Not I ni ROR – ni POP.

Ko Not I doživi prebujenje, se reče, da se ga je (verjetno ponoči) dotaknil Stvarnik, saj ustvari stvaritev.  Stvaritev je menda pretočitev ideje v materialno/ resnično – stvar. Kje se stvari začnejo (in kje nehajo?) je mogoče pomembno. Nekje zelo zgodaj zjutraj, ko se oglasijo prvi kosi (al’ se piše Kosi?).

Skleda polna hrupa.

Četrtek, 27. april ob 20.30: WAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA -> Border / Borderless -> I’m a Sexy Man (akka Jatun Risba)
Jatun Risba je čička čačka, ki deluje kot performativna in intermedijska umetnica, piska in raziskovalka performativnih praks. Njen performativni jezik Inter-esse (latinska beseda za »biti vmes«; tudi »biti onkraj jaza«), razkriva limbinalne oblike mislečega telesa: dih, gib, glas in kontakt v delovanju avtonomnega živčevja, oziroma na ravni limbičnega sistema. To je filogenetsko starejši del možganov, ki je odgovoren za nekatere vegetativne funkcije, čustvene reakcije, učenje in spomin ter za izločanje endorfinov, endogenih opiatov. Več o njej na Arts of Self | Umetnosti Sebstva

Alessandro Di Giampietro
se pri svojem umetniškem delovanju ukvarja s fotografijo, video inštalacijami in performansi, pri čemer ruši konvencionalne pripovedne oblike ter zidove med realnostjo in fikcijo. V kontekstu eklektičnega, šaljivega in navidezno minljivega izražanja ustvarja bizarne in skrivnostne situacije, v katerih realnost postane negotovost, negotovost pa se zlije z realnostjo. Njegovo delo, pa naj gre za fotografije ali video inštalacije, je v svojem bistvu vizualna kakofonija podob in živih barv, ki so igrive, a obenem predrzne in moteče. Vsa svoja dela realizira z amatersko opremo, vsakdanjimi napravami, kot npr. pametnimi telefoni. Celotno delo je neke vrste osvobodilni ritual, v katerem so družbene norme in zunanje podobe potisnjene ob rob, izpod mask pa privrejo skrivni vzgibi. Pošasti, ki živijo v Alessandrovih stvaritvah, se nenehno kopičijo in rastejo v organizem, ki se širi iz realnosti v fotografijo, video ali na internet. /Francesco Urbano Ragazzi/

Alessandro Di Giampietro je najnovejši rezident v C2 na Tobačni. Njegova estetika je usmerjena na veliko bolj bazične človeške vzvode, kot je bilo to doslej pri dogodkih Cirkulacije 2. Pri njem limbično-cerebralno, pri Cirkulaciji logično-cerebralno. Ali je torej limbični predel točno na meji med dušo in telesom? V tem predelu se dogajajo bazične identitete in se tudi še z lahkoto mešajo. Kakorkoli že, razmerja raztegnjenosti med duhovnim in telesnim se seveda ne bodo porušila, vendar se lahko do neke mere približajo.  Zavest o tem, kaj počneš, in/ali: kaj se ti godi, je verjetno nujna v obeh primerih – slejkoprej. V svetu brez vrednot, ki se znova potaplja v nekdanje mitologije, pa prav gotovo.

https://www.facebook.com/alessandro.digiampietro/videos/10208237110058070/

Slike z razstave | Photos from the exhibition: