abeceda = Mladi raziskovalci, Osnovna oblika in Serija Tu
Published on March 15th, 2021Januarski kovidski intenziv v Cirkulaciji 2 -> Mladi raziskovalci III. Tobija Hudnik – equilibrium as insta_bility (dolg do leta 2020) je te dni doživel svojo javno objavo. V slogu konfrontacij današnjega časa nosi naslov Proti diktaturi hrupa.
V slogu mehiških nadaljevank je januarski zaključni session razdeljen na več delov – spletna objava posnetkov vsak četrtek ob 20.00! Ne zamudite nobenega!
Orientacija na https://abeceda.io/Mladi-Raziskovalci/
I. del _ [11.3.2021 ob 20h] – če ste zamudili prvi del
II. del _ [19.3.2021 ob 20h] – če ste zamudili drugi del
III. del _ [25.3.2021 ob 20h] – če ste zamudili tretji del
IV. del _ [1.4.2021 ob 20h] – če ste zamudili četrti del
https://www.youtube.com/watch?v=B5gSgyXASd0
Cikel rezidenc, koncertov in performansov Mladi Raziskovalci je namenjen vodeni vključitvi izbranega ustvarjalca mlajše generacije v profesionalna infrastrukturna ter raziskovalna okolja.
Ustvarjalec v rezidenci leta 2020 je bil Tobija Hudnik [Equilibrium as Insta_bility].
Več(=manj) na https://abeceda.io/Mladi-Raziskovalci/
********
Javnosti je na voljo tudi vzporedni niz serij / snemalnih nedelj, ki se iz leta 2020 nadaljujejo tudi v letošnje leto:
Neža Zupanc _ Osnovna oblika
in
Neža Zupanc _ Serija Tu
Zgodba o Tau
Tau je fiktivna enota 1 in obstaja v Svetu.
Vse iz česa sestoji Svet je neskončno polje beline. Ker ne Svet ne Tau, Fiktivna enota 1, nimata teksture, nič ni razločljivo od drugega in je, za površen pogled, vse le belo.
Vsaka epizoda Serije Tu govori o novi Fiktivni enoti 2, zbirki gibov s katero je napolnjen ves prostor Sveta. Razdeljujejo jo intervali različnih trajanj. Je nevidna, zato je prav tako ni možno razločiti od beline.
Serija Tu je umeščena v to belo.
Vse(=nič) dostopno na https://abeceda.io/paradigma/
Cirkulacija 2 moto: Proizvodni procesi tečejo dalje!
Programski vložek je del dejavnosti, ki jih na način ”odprtih kanalov” omogoča Cirkulacija 2 v vlogi neke vrste infrastrukturnega vozlišča. To pomeni, da so na ta način sodelujoči producenti v svojih dejavnostih samostojni, zavežejo pa se, da bodo umetniške metode in javne predstavitve njihovih aktivnosti v svojem polju (ali v križanju različnih polj) raziskujoče. Dodatni moment predstavlja beseda abstraktno – da umetniški jezik oblikovno ne bo dobeseden, kar razumemo, da ne bo posegal po predvidljivih vzvodih za enostavno telesno-miselno-emocionalno evokacijo. Da se bo torej ponašal z obilico prenesenih pomenov, ki ponavadi presegajo stilsko-umetniški vokabular in sežejo čez rob – v družbeno-kulturno stvarnost.
Proti diktaturi hrupa je seveda zgolj politični vzklik – parola. Beseda hrup mora biti pred tem (re)definirana, drugače se nanaša na obstoječo definicijo. Ta definicija je seveda lahko dobesedno enostavna (hrup kot zvočno nasilje: hrup motorjev, industrije, medijev, politike), lahko pa je definirana v kompleksnejšem – prenesenem pomenu. Kot slednja je že destletja prisotna tako, kot jo sociološko definira Jacques Attali v njegovem eseju Hrup (Noise: The Political Economy of Music 1977). Hrup je nekaj kar je pred glasbo. Glasba vsebuje neločljivo vgrajene družbene odnose (ki so v kapitalizmu izkoriščevalski). Hrup tega nima, saj je ”pred” glasbo. Hrup zato vsebuje vso raznobarvnost živih družb – in v skupni pojavni obliki ne omogoča enoznačnega pogleda / pomena. Zato hrup (bruit; noise). Hrup kot življenje. V tem smislu je bila parola Cirkulacije 2 pred petimi leti: Hrup smo mi! Vsi (pešci, kolesarji,…). V tem pomenu nikakor ne more biti enačbe hrup = diktatura. Trdimo ravno nasprotno: diktatura je lahko le glasba. Seveda, če je nasprotje hrupa glasba.
