Datumi:  26. oktober – 2. november 2014 (vsi javni dogodki ob 20.00 in potem)

Lokacija: prostor C² v nekdanji grosistični hali v Tobačni Ljubljana na Tržaški 2.

Pri projektu so sodelovali  Borut Kržišnik, Boštjan Čadež, Vlado Repnik, Stefan Doepner, Lina Rica, Dominik Mahnič, Jakob Harisch, Lars Vaupel, Boštjan Leskovšek, Borut Savski, Seppo Gruendler.. Zvokarji in vizualisti.

Zvočni sistem temelji na ideji dinamičnega pozicioniranja zvoka v prostoru. Večina zvočnih virov je premičnih. Fluidnost, ki je v naravi zvoka, se tako bolj učinkovito vije po prostoru. Celotni sistem je zgrajen pretežno v preteklem tednu v orodjarni C2. Sestavni del zvočne dinamike je vizualna dinamika. Izhodišča vseh virov so v računalnikih.

– nedelja, 26. oktobra ob 20.00. Na sistemu je prvi nastopil avstrijski umetnik zvoka, glasbenik – improvizator Seppo Gruendler, ki je lokalni sceni dokaj dobro znan, izhaja pa iz dinamičnih začetkov alter-impro-scene trideset let nazaj.

Seppo Gruendler 26.10.2014

– ponedeljek, 27. oktobra: Skrivno življenje blobov – revisited (ker se zdijo zanimivi za tovrstno zvočno postavitev). Borut Savski, Boštjan Čadež, Lina Rica, Dominik Mahnič in drugi.

Borut Savski 27.10.2014

– sreda, 29. oktobra ob 20.00: Brez besed. Ni besed  =  zvok = neartikulirana pesem, ki se znova in znova izmika gibanju molekul v prostoru. Boštjan Leskovšek, Boštjan Čadež, Lina Rica, Jakob Harisch in drugi.

Boštjan Leskovšek 29.10.2014

– petek, 31. oktobra: TUŠEK (Borut Kržišnik z novim instrumentarijem in v živo!). Vizualizatorji: Lina Rica, Dominik Mahnič in Boštjan Čadež.

Borut Kržišnik 31.10.2014

– nedelja, 2. november ob 20.00:  S.Doepner & V.G.Repnik: SKORAJ TEK NAZAJ (“Economy Class takes you on a guided tour of language development with C˛,from basic types and data structures to advanced topics like closures, recursion and anonymous functions. No”). Sodelujejo: Boštjan Čadež, Lina Rica, Dominik Mahnič, Boštjan Leskovšek in drugi.

Stefan Doepner & Vlado Repnik 2.11.2014

Photostrip

Check the technical details of hardware projects at https://www.cirkulacija2.org/?page_id=1836

Projekt Prostor časa se osredotoča na specifične ambientalne rešitve, ki jemljejo vir neposrednega zvoka  kot instrument – torej ne kot idealni univerzalni reproduktor – ampak kot individualizirani aktivni dejavnik v zvočnem prostoru. Zvočni viri so lahko krmiljeni, naključni ali samodejni. Nekateri so torej lahko reaktivni – da, celo interaktivni.

Drugi teden festivala je torej teden intenzivnega javnega dogajanja. Nastopi se korakoma ustvarili vedno bolj konsistentno  ambientalno, performativno in koncertno izkušnjo, v kateri se bodo vsebine, prostor in orodja, podobe in zvoki, odnosi in procesi sestavljali v vedno nove izraze.

Festival The Noise is Us / Hrup smo mi je produkcijsko naravnan. Pri tem izhajamo iz kritike ševilnih festivalov novo- in intermedijske umetnosti, ki vključujejo večinoma predstavitve obstoječih del in na drugi strani potrošnjo dogodkov. Prvi del festivala “Hrup smo mi” – priprava sistema in zvočnih ter svetlobnih virov poteka že teden dni. Pred tem smo v več mesecih izdelali orodje za izdelavo orodij – CNC stroj za razrez. Te dni poteka praktično delo na dokončanju sistemov in pripravi aplikacij za krmiljenje.

Festival je nadaljevanje in nadgradnja večletnega projekta Cirkulacije 2 Platforma za totalno umetnost, v okviru katerega smo v zadnjih petih letih organizirali več produkcijsko-predstavitvenih situacij. Izkušnje Platforme za totalno umetnost so se zgostile v lanskem mednarodnem mini-festivalu Zvok organizma – Organizem zvoka, ki je potekal v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.

V zaokroženo celoto bomo povezali in nadgradili osnovne principe, ki smo jih razvijali, testirali in udejanjali v zadnjih letih: transdisciplinarnost; procesualnost; interna ter javnosti dostopna produkcija orodij (naprav in instrumentov) in vsebin na licu mesta; uporaba lastne tehnoloske infrastrukture (naprave, programi in instrumenti, ki niso kupljeni, ampak samostojno oz. skupinsko razviti); izmenjava znanj in idej, sodelovanje in soustvarjanje; soavtorstvo; samoorganizacija in modularnost pri pripravi dogodkov; sodelovanje z raznolikimi avtorji – ne le z umetniki; skozi način delovanja (in ne le izbrane teme) udejanjati socialno in politično aktiven odnos do sveta, skratka: razvijanje prakse in diskurza “najsodobnejše sodobne umetnosti”, ki jo imenujemo živa umetnost.