Kruh in vrtnice

V okviru dneva žensk, skupaj s 26. Mednarodnim feminističnim in kvirovskim festivalom Rdeče zore predstavljamo sklop performansov Kruh in vrtnice, ki ga kurira Tatiana Kocmur. Od 7. do 9. marca 2025 se bodo zvrstili trije performansi umetnic Lučke Centa in Urške Medved ter umetnika Hristijana Nashulovskega, za katere je telo zgovorni nosilec političnih in družbenih sporočil. Nečlovek, ki se sooča s praznino sodobnih mehanizmov izključevanja. Čarovnica, ki, povezana z okoljem, tke upor patriarhatu. Kolovrat, ki se vrti stran od feminiziranih poklicev in normalizirane prekarnosti. Telo, ki uteleša doneče besede žensk, ki se od 1857 in v neskončnost borimo za boljši svet.
Viva 8. marec!

Hristijan Nashulovski: NELJUDI
7. 3. 2025, 20.00
performans
Cirkulacija 2
sloveščina / angleščina
prostovoljni prispevki

Vse obiskovalce prosimo, da svojo udeležbo obvezno prijavite prek povezave: https://form.typeform.com/to/pfFbvHuJ. Hvala!

NELJUDI raziskuje birokratske mehanizme izključevanja, ki ne delujejo skozi neposredno zavračanje, temveč skozi negacijo – postopno brisanje posameznika iz lastnega obstoja. Performans razkriva način, kako sistem ne nasprotuje, temveč prazni, ne izganja, temveč suspendira, ne odreka, temveč pogojuje.
Skozi več faz se telo umetnika premika skozi postopke preverjanja, kategorizacije in razčlovečenja, ki jih doživljajo tisti, ki jim je pripadnost odmerjena pogojno. Dokumenti postanejo bolj resnični od telesa, meje bolj oprijemljive od poti gibanja, pravila bolj stalna od samega obstoja.

Naash.x ne zavrača teh struktur, temveč jih izpelje do konca – do točke, kjer se njihova umetna logika razkrije kot absurd. Skozi lastno telo razstavlja birokracijo kot sredstvo kontrole, kjer identiteta ni nekaj, kar posameznik poseduje, temveč nekaj, kar mu je lahko odvzeto.

NELJUDI ni konflikta, temveč postopna dezintegracija – ne boj za mesto v sistemu, temveč soočenje s praznino, ki jo ta sistem proizvaja. Performans tako ni upor, temveč razkritje: kako postati odsoten, še preden sploh obstojiš.

NELJUDI deluje skozi negacijo – subjekt ni drug, temveč ne-obstaja v strukturi, ki ga hkrati prepoznava in briše.

Hristijan Nashulovski (2004) iz Bitolija živi in dela v Ljubljani, kjer študira modno in tekstilno oblikovanje na Naravoslovnotehnični fakulteti. Zanima ga tekoča narava prepletanja vizualne umetnosti, tekstila, giba, mode in performansa. Pri tem raziskuje telesa in vse njihove možne oblike. Delal je kot kostumograf za tri predstave in predstavil tri neodvisne kolekcije. Z delom “RUINS” je prejel naziv najmlajšega neodvisnega oblikovalca in ga predstavil na Skopje Fashion Weekendu. Pred kratkim je sodeloval kot izvajalec in kostumograf za Trans(Myth) Me Baby One More Time, umetnice Cat Jugravuja. Leta 2023 je v galeriji Marko Cepenkov (Prilep) na skupinski razstavi Below Zero predstavil tekstilno instalacijo z naslovom After All.

Lučka Centa: ved ́ma
8. 3. 2025, 20.00
performans
Cirkulacija 2
prostovoljni prispevki

ved ́ma je starodavna čarovnica slovanskih poganov, ki živi na obrobju civilizacije. Je vsakdanja ženska, z divjimi lasmi in zatečenimi, rdečimi očmi, v katerih se odseva obrnjena podoba sveta. Hkrati zre v življenje in smrt, saj svojo kri napaja neposredno iz zemlje. Ujeta v sporah patriarhata, ostaja divja, nepokorna in neukrotljiva. Ljubi se z divjim in svobodno pripada. Ved’ma nad vsem zaupa sebi – je utelešenje jaza, ki ne pozna strahu.

Performans raziskuje intimno samopodobo ženske, ki čuti globoko zavezništvo in ljubezen do okolja, a zavrača zastarelo definicijo čarovnice kot groteskne, mistične starke. Skozi ekofeministično perspektivo sodobne ženske na novo osmišlja ta arhetip – ne kot pošastno izbočenko, temveč kot tisto, ki s povezanostjo z okoljem tke upor patriarhatu. In ja, revolucijo snuje med sestanki z gozdom.

V ostri rdeči svetlobi je pred nami kup zemlje, pod katerim leži ženska, ujeta v erotično prosojno mrežo. Njeno telo se počasi staplja s svežnjem vej, sestavljenim iz ostankov goloseka na Grajskem griču, in v gibanju raziskuje preplet snovi in teles.

Lučka Centa (1996) je intermedijska umetnica, katere delo prepleta performans, fotografijo in video ter instalacijo. Leta 2021 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost na Univerzi Complutense v Madridu, kjer je raziskovala umetniško produkcijo znotraj naravnega, neurbanega prostora z namenom razumevanja odnosov med človekom in naravo. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje medvrstnih soodvisnosti, percepcijo okolja, vpliv človeka na naravo ter družbeno vrednotenje različnih teles in entitet. Kot absolventka magistrskega študija kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani se osredotoča na materializacijo performativne prakse z idejo, da je telo most, ki briše razkol med naravnim in družbenim. 

Urška Medved: Oh, my dear, spinning wheel…

9. 3. 2025, 20.00
performativna instalacija
Cirkulacija 2
prostovoljni prispevki

Oh, my dear, spinning wheel … je performativno delo Urške Medved. Delo je nastalo v sklopu raziskovanja sodobnih načinov dela in delovanja ženske. Je upodobitev in iskanje ravnotežja v svetu kjer je Preveč normala. Je manifestacija vrtenja; vrtenja v krogu, vrtenja misli, vrtenja kolovrata, vrtenja sobnega kolesa. Je raziskovanje mešanega občutka hitenja in obenem ostajanja na mestu.

Po angleško ima beseda “spinning” več pomenov, je trademark izraz za sobno kolesarjenje, ki je popularna vodena praksa v fitnes studiih, podkrepljena s hitro glasbo, velikokrat tudi virtualnimi svetovi, da “hitro mine”. Hkrati pa “spinning” pojmuje tradicionalno ročno prakso pridobivanja niti iz volne ali lanenih vlaken, meditativno in dolgotrajno. Avtorica v svojem delu raziskuje teme različnih polov; preokupacije, meditacije trajanja in minevanja.

Urška Medved (1996) je bazirana v Goteborgu, kjer zaključuje univerzitetni magisterski študijki program Contemporary Performative Arts, v sklopu katerega je ustvarila samostojno perfromativno instalacijo “The Land of Bees – the paradoxicalitz of absence and the exicution of vacations” na kmetiji v Skredsviks Hede. Svojo performativno pot začela pri zgodnjih štirih letih v Kulturnem Društvu Qulenium pod budnim očesom Saše Lončar. Ustvarila je več solo in skupinskih del ter z njimi gostovala na slovenskih in tujih (ne)odrih. Zaključila je naravoslovnotehniško fakulteto, smer oblikovanja tekstila in oblačil. Z delom Home Sweet Home se je predstavila na natečaju mladih umetnikov Olge Birkefelts v Bengsforshu in prejela prvo nagrado. Leta 2019 je sodelovala na mednarodnem festivalu RICF v Delhiju. Leta 2020 je v Medprostoru v Kranju imela prvo samostojno razstavo Sledi, ki je bila kasneje predstavljena tudi na festivalu Lotny Binaly v Litvi ter leta 2022 na 4. YTAT – Young textile art Triennial v Lodzu. Leta 2021 je samostojno razstavljala na tekstilnem bienalu BIEN21 v Kranju. Od leta 2023 je del tria Gentle Pain.

Kuriranje: Tatiana Kocmur
Koprodukcija: Cirkulacija 2, KUD Mreža
Sofinanciranje: Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS